Skrita grožnja: taljenje ledu povečuje nevarnost vulkanskih izbruhov

Študije kažejo, da bi taljenje ledenikov in ledenih pokrovov zaradi podnebne krize lahko sprožilo lavino eksplozivnih vulkanskih izbruhov. Izguba ledu namreč sprošča pritisk na podzemne magmatske komore in povečuje verjetnost izbruhov.

Globalno segrevanje, ki ga povzroča kurjenje fosilnih goriv, zdaj tali ledene pokrove in ledenike po vsem svetu. Največje tveganje za ponovni pojav vulkanskih izbruhov je na zahodu Antarktike, kjer pod debelim ledom leži vsaj 100 vulkanov. Ta led se bo v prihodnjih desetletjih in stoletjih zelo verjetno izgubil, ko se bo svet segreval.

Vulkanski izbruhi lahko začasno ohladijo planet z izstreljevanjem delcev, ki odbijajo sončno svetlobo v ozračje. Vendar pa bi dolgotrajni izbruhi v ozračje spuščali znatne količine toplogrednih plinov, vključno z ogljikovim dioksidom in metanom. To bi še dodatno segrelo planet in potencialno ustvarilo začarani krog, v katerem naraščajoče temperature talijo led. To vodi do nadaljnjih izbruhov in večjega globalnega segrevanja.

Pojav izbruhov ni več omejen zgolj na Islandijo

Znanstveniki so do tovrstnih ugotovitev prišli na podlagi številnih raziskav, opravljenih med kampiranjem visoko v Andih, med aktivnimi in mirujočimi vulkani.

Študije so pokazale, da pojav izbruhov, povezanih s taljenjem ledenikov in ledenih pokrovov, ni omejen zgolj na Islandijo, kjer so opazili povečano vulkansko aktivnost, ampak bi se lahko pojavil tudi na Antarktiki. Tudi druge celinske regije, kot so deli Severne Amerike, Nove Zelandije in Rusije, zdaj zahtevajo večjo znanstveno pozornost.

Nedavni pregled znanstvenikov je pokazal še, da je bilo opravljenih relativno malo raziskav, kako podnebna kriza vpliva na vulkansko aktivnost. V prihodnosti bi bilo treba opraviti več raziskav, ki bi nas bolje pripravile na škodo, ki jo vulkanski izbruhi povzročajo ljudem in njihovemu preživetju. Pričakuje se na primer, da bodo ekstremnejše padavine povečale tudi število silovitih eksplozivnih izbruhov.